Že kar tradicionalno slovensko je, da se mlada družina naseli v hiši svojih staršev. Hiše so že zgrajene tako, da omogočajo naselitev dveh družin. Dokler sta dva, je prostora dovolj, ko pride prvi otrok in z njim vsa oprema je že nekoliko drugače. Kaj šele bo, če pride še kakšen? Potrebno bo začeti razmišljati o novem domu. Nakup hiše ali stanovanja, najem ali gradnja. Kaj bo?
Želiva si svojo hišo. Razmere pa niso ravno idealne. Službe še niso redne, otrok na poti, sploh še nimava parcele. Sicer je hiša bolj želja kot cilj, a vseeno že brskava po spletu, če se pa le najde kakšen kos všečnega zemljišča.
Po lepi deželi slovenski je lahko iskanje "taprave flike" zemlje prijetna izkušnja, če imamo čas in obisk potencialnih parcel vzamemo kot izlet. So pa ti izleti edina stvar, ki jih lahko jemljemo zlahka. Nakup zemljišča je resna zadeva in nujno je, da k temu tako tudi pristopimo. Pomembna je bližina infrastrukture kot so komunalna urejenost, bližina avtoceste, šole, vrtca in trgovine.
Ko ugotovimo, koliko zemljišča potrebujemo ali si ga želimo, moramo pred nakupom preveriti tudi:
Ko ugotovimo, koliko zemljišča potrebujemo ali si ga želimo, moramo pred nakupom preveriti tudi:
- Ali je parcela zazidljiva: podatek o tem je razviden iz lokacijske informacije. Le ta naj ne bi bila starejša od enega leta, saj se lahko spremeni prostorski načrt občine. Iz lokacijske informacije je razvidno tudi lastništvo parcele. Kljub temu pa to ni garant, da nepremičnina ni pod hipoteko.
- Komunalna urejenost z vodovodom in elektro omrežjem v neposredni bližini zemljišča.
Če vodi tečejo po sosedovem, je za napeljavo do lastne parcele potrebno podpisati služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih poteka napeljava. Bližje kot so vodi, cenejša bo investicija, da vse skupaj pripeljemo na svojo zemljo.
- Lega: sončna in v ravnini. Takšna naj bi bila idealna zaradi kasnejših manjših stroškov za gradnjo. Imela sva srečo, saj sva našla takšno, ki je ves dan obsijana s soncem. Na vrhu vzpetine imamo skoraj ravnino, tako da z izkopom ne bo večjih težav. Lahko pa bi bil teren plazovit. Geologa ravno nismo najeli, saj pretirane strmine ni in tudi na oko ni bilo zaznati, da bi že kaj drselo. Tukaj sva malo tvegala in zaenkrat ni videti, da bi bilo kaj narobe. Upam, da se ne motim.
- Sosedje in njihovi medsebojni odnosi: takšne odnose kot jih imajo med sabo, takšne odnose boš verjetno imel tudi ti z njimi. Ni nujno, je pa velika možnost. To je bila zadnja neznanka v odločitvenem procesu za nakup. Vse ostalo se je poklopilo. Imava dva bližnja soseda. Operacija razbijanje ali potrditev slovenskega stereotipa o skreganih sosedih je bila v teku. O prvem sosedu, prodajalcu, sva veliko izvedela, čeprav ga nisva poznala. To je prednost manjših mest, kjer vsak vsakega pozna. Malo povprašaš in veliko izveš. Odšla sva tudi do drugega soseda. Drug o drugem sta imela povedati le dobro, kar naju je presenetilo. Ko pa potrditve pridejo tudi od znancev, ki najine bodoče sosede celo dobro poznajo, se nisva dolgo odločala.Kupila si bova ta košček zemlje. Odločitev je padla, čas je za akcijo. Nepremičninska agencija je pripravila predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere sva direktno pri agenciji plačala tudi aro. S pred pogodbo je bilo definirano, da se zemljišče tudi že geodetsko odmeri in se izvede postopek javne prodaje za kmetijski del zemljišča.Kmalu za tem je agencija pripravila tudi prodajno pogodbo. Po podpisu kar sedmih izvodov pogodbe je sledilo nakazilo denarja na transakcijski račun prodajalca. Dokazilo o plačilu sva poslala agenciji. Prodajno pogodbo smo overili tudi pri notarju, ki je podal predlog za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Do tega trenutka stroškov nisva imela, sva pa plačala notarja za zemljiškoknjižni vpis v vrednosti 62€. Strošek prodajalca je bila geodetska odmera zemljišča, davek na promet nepremičnin, strošek agencije in strošek overovitve podpisov.Zanimivo je bil predlog zemljiškoknjižnega vpisa poslan v sodišče v Murski Soboti, kjer je menda manjša gneča in prej uredijo. In res, že čez nekaj dni sva po pošti s strani sodišča prejela nov izpis iz zemljiške knjige, kjer sva bila vpisana kot lastnika zemljišča. Bilo je uradno na vseh ravneh. Nakup je bil zaključen, z mislimi sva že bila pri naslednji investiciji.
- Komunalna urejenost z vodovodom in elektro omrežjem v neposredni bližini zemljišča.
Če vodi tečejo po sosedovem, je za napeljavo do lastne parcele potrebno podpisati služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih poteka napeljava. Bližje kot so vodi, cenejša bo investicija, da vse skupaj pripeljemo na svojo zemljo.
- Lega: sončna in v ravnini. Takšna naj bi bila idealna zaradi kasnejših manjših stroškov za gradnjo. Imela sva srečo, saj sva našla takšno, ki je ves dan obsijana s soncem. Na vrhu vzpetine imamo skoraj ravnino, tako da z izkopom ne bo večjih težav. Lahko pa bi bil teren plazovit. Geologa ravno nismo najeli, saj pretirane strmine ni in tudi na oko ni bilo zaznati, da bi že kaj drselo. Tukaj sva malo tvegala in zaenkrat ni videti, da bi bilo kaj narobe. Upam, da se ne motim.
- Sosedje in njihovi medsebojni odnosi: takšne odnose kot jih imajo med sabo, takšne odnose boš verjetno imel tudi ti z njimi. Ni nujno, je pa velika možnost. To je bila zadnja neznanka v odločitvenem procesu za nakup. Vse ostalo se je poklopilo. Imava dva bližnja soseda. Operacija razbijanje ali potrditev slovenskega stereotipa o skreganih sosedih je bila v teku. O prvem sosedu, prodajalcu, sva veliko izvedela, čeprav ga nisva poznala. To je prednost manjših mest, kjer vsak vsakega pozna. Malo povprašaš in veliko izveš. Odšla sva tudi do drugega soseda. Drug o drugem sta imela povedati le dobro, kar naju je presenetilo. Ko pa potrditve pridejo tudi od znancev, ki najine bodoče sosede celo dobro poznajo, se nisva dolgo odločala.Kupila si bova ta košček zemlje. Odločitev je padla, čas je za akcijo. Nepremičninska agencija je pripravila predpogodbo za sklenitev prodajne pogodbe, na podlagi katere sva direktno pri agenciji plačala tudi aro. S pred pogodbo je bilo definirano, da se zemljišče tudi že geodetsko odmeri in se izvede postopek javne prodaje za kmetijski del zemljišča.Kmalu za tem je agencija pripravila tudi prodajno pogodbo. Po podpisu kar sedmih izvodov pogodbe je sledilo nakazilo denarja na transakcijski račun prodajalca. Dokazilo o plačilu sva poslala agenciji. Prodajno pogodbo smo overili tudi pri notarju, ki je podal predlog za vpis lastništva v zemljiško knjigo. Do tega trenutka stroškov nisva imela, sva pa plačala notarja za zemljiškoknjižni vpis v vrednosti 62€. Strošek prodajalca je bila geodetska odmera zemljišča, davek na promet nepremičnin, strošek agencije in strošek overovitve podpisov.Zanimivo je bil predlog zemljiškoknjižnega vpisa poslan v sodišče v Murski Soboti, kjer je menda manjša gneča in prej uredijo. In res, že čez nekaj dni sva po pošti s strani sodišča prejela nov izpis iz zemljiške knjige, kjer sva bila vpisana kot lastnika zemljišča. Bilo je uradno na vseh ravneh. Nakup je bil zaključen, z mislimi sva že bila pri naslednji investiciji.
 |
| Prvič na svoji zemlji :) |
 |
| ... in še z druge strani... |
Komentarji
Objavite komentar