Morda se naš dom ogreva s centralnim ogrevanje, ki se ga upravlja daljinsko preko termostata ali pa smo že investirali v alarmni sistem. Čisto nevede smo tako že prestopili prag in smo že korak bliže avtomatizaciji doma.
Danes je želja po avtomatizaciji hišnih opravil vse večja. Možnosti za avtomatizacijo ali pametno hišo so postale brezmejne; od upravljanja luči, ogrevanja, do povezovanje s hišnimi aparati, ki naročajo hrano na dom, ko se hladilnik sprazni. In vse to lahko počnete brez, da ste sploh doma.
Vse to je na voljo zaradi hitrega razvoja, ki je omogočil cenovno dostopno tehnologijo in seveda internet. Z uporabo pametnih telefonov, tablic in računalnikov je mogoče vse naprave med seboj povezati in centralno brezžično upravljati od kjerkoli. Pametni dom ni več prihodnost, je tukaj in za ceno, kot še nikoli do sedaj.
Morda si želimo avtomatizirati le posamezne elemente v hiši, kot so vrata ali luči; morda želite v kar največji meri povezan pametni sistem, ki bo imel sposobnost komunikacije z nami ves čas. Obseg avtomatizacije ni vprašanje, meje so neskončne.
Novincu na področju avtomatizacije in pametnega doma, ki se prvič sooča z izrazi in napravami, je lahko informacij hitro preveč. Zato je zelo dobrodošlo, če lahko na enem mestu seznani z osnovami in prične z izgradnjo svojega pametnega sistema. S tem sem se soočil tudi jaz, zato bom skušal razložiti terminologijo in možnosti avtomatizacije v domu.
Če govorimo o pametnem domu, govorimo torej o naboru povezanih naprav, sistemov ali aplikacij, ki komunicirajo med sabo, z vašim domom in seveda z nami. Nadgradnja tega je avtomatizacija doma, kjer med seboj komunicira tehnologija, mi pa po začetnem vnosu podatkov nismo več potrebni.
Za primer lahko vzamemo pametno žarnico. Te na trgu niso več redkost. Kot pametna naprava jo lahko upravljamo preko aplikacije ali priloženega daljinca. Kot del avtomatiziranega doma postanejo, ko žarnica prejme ukaz za prižig ali ugasnitev preko npr. senzorja gibanja. Poseg uporabnika tukaj ni več potreben.
Za medsebojno komunikacijo morajo pametne naprave govoriti isti jezik oziroma oz. se sporazumevati z istim protokolom. To pa je lahko preko WI-Fi povezave, Bluetooth, Z-Wave ali Zigbee. Pametne naprave morajo tako govoriti vsaj enega od teh protokolov, da je komunikacija mogoča. Zato se je pred vzpostavitvijo pametne hiše ali avtomatiziranega doma smiselno pozanimati, kateri protokol naprava uporablja.
WI-FI in Bluetooth sta splošno uporabljena protokola, sta nam po večini dobro poznana in ju verjetno tudi redno koristimo. Zakaj torej naprave ne delujejo na enega od teh dveh protokolov? Kot ste opazili že na svoji pametni napravi, je WI-FI precej energijsko potraten, kar je ključna slabost, sploh če nam pametne naprave delujejo na baterije. Velika prednost WI-FI-ja je v vsesplošni uporabi in je verjetno najbolj koriščen in uporabljen protokol, ko naprava deluje na zunanji vir energije. Na drugi strani Bluetooth uporabi dosti manj energije in je s tega vidika bolj primeren. Tudi veliko pametnih naprav deluje po tem protokolu, vendar ima veliko pomanjkljivost. To je doseg, saj lahko naprave delujejo le, če so relativno skupaj. Pri pametnih hišah je to lahko težava, kadar je prostor večji oziroma so pametne naprave preveč narazen.
Potrebno je bilo najti boljšo rešitev. Zigbee in Z-Wave sta odgovor na težave. Zigbee pridobiva na veljavi, saj ima relativno dober doseg, komunikacija med napravami je dobra in poraba energije je nizka. Enako dobre lastnosti ima Z-Wave s prednostjo, da vsaka naprava povezana v Z-Wave mrežo še okrepi, podaljša signal in s tem povečuje doseg do drugih pametnih naprav, da se lahko povezujejo v t.i. MESH mrežo.
Osnove zdaj poznamo, zdaj se moramo samo še odločiti kaj avtomatizirati. Vprašati se je treba, katere so tiste rutinske aktivnosti, ki jih počnemo vsak dan. Vaša rutina lahko izgleda nekako tako: zjutraj se zbudite, prižgete luči v kopalnici, v kuhinji skuhate kavo, odidete od doma in zaklenete vrata. Vse to je mogoče avtomatizirati.
Pri povezovanju več kot samo nekaj pametnih žarnic pride do težav pri koordinaciji in postavljanju prioritet med napravami. Da naprave med seboj delujejo sinhronizirano potrebujejo upravljalca, svojega managerja, ki mu pravimo smart hub, krmilnik ali pametna centralna enota. To so možgani vsakega pametnega doma ali avtomatiziranega sistema, ki nam omogoča enostavno upravljanje z vsemi napravami tudi, če delujejo z različnimi protokoli. So kot vmesni člen med nami in pametnimi napravami. Omogočajo nastavitve različnih scenarijev od zaznave našega prihoda domov in posredovanje ukazov pametnim elementom, kaj morajo storiti. Celoten sistem, ki se upravlja preko krmilnika, običajno manipuliramo samo preko ene aplikacije na mobilni napravi ali pa gremo še korak naprej in sistem upravljamo glasovno z Amazonovo Alexo ali z Google home.
Zdaj je treba samo izbrati še pametne naprave, jih povezati in lagodno življenje se lahko začne!
Slika mobilnega administrativnega okolja Fibaro
Komentarji
Objavite komentar