Čas je za vpoklic pravih
mojstrov. Izbran je bil izvajalec, ki nam je že pred časom izoliral del frčade
ob strehi. Kakovostna izvedba, sprejemljiv cenovni rang in točnost so
parametri, ki so nas prepričali, da drugih izvajalcev niti nismo iskali. Bilo
je prvič, da nismo imeli konkurenčne ponudbe in da smo se že kar dogovorili za
posel.
Prvi obisk je bil informativne
narave, izvajalec je prišel na objekt, kjer smo se pogovorili o naših željah za
pripravo informativne ponudbe. Kljub vsemu sem le želel vedeti, kolikšen bo
strošek izgradnje fasade. Izhodišča so bila, da bo naša hiša oblečena v 20 cm
izolacije, ponudba naj vključuje izgradnjo škatlastega ostrešja, okenske police
skupaj z vgradnjo, zaključni sloj ali na kratko komplet izvedbo fasade »na
ključ«.
Naračunali so približno 250
kvadratov sten in 70 kvadratov škatlastega ostrešja. Končna cena bo odvisna
tudi od izbranih okenskih polic. Poleg finančnih sredstev je bil potreben še
vložek v obliki mojih dodatnih delovnih ur, saj hiša še vedno ni bila
pripravljena za fasado. Zdaj sem se že kar malo navadil, da nikoli ni konca,
vedno je še nekaj. Največji zalogaj bodo ograje. Hiša sicer nima balkonov, so
pa balkonska vrata namenjena za t.i. francoski balkon. Še preden stene polepijo
s stiroporjem je potrebno nanje namestiti kovinske nosilce, ki bodo nosili
kovinske ograje. Enostavno v teoriji, zahtevno v praksi. Sploh, ker jih bomo
nameščali sami.
Izbor ograj je pester, tako v
obliki kot v ceni, zato odločitev ni bila enostavna. Odločili smo se za
enostavno oblikovane, kovinske ograje. Skladno s celotnim izgledom hiše in
ustreznosti barvne kombinacije z okni ter vrati je bilo odločeno, da bodo
ograje antracit sive barve. Ograje smo na hišo nameščali kar 2 krat. Počakali
smo, da so fasaderji postavili oder. Še »surove« ograje, to je brez zaščitnega
sloja cinka in barve, smo namestili na nosilce in jih skupaj nastavili na mesto
pred balkonskimi vrati v mansardnem delu hiše. Pričvrstili smo jih z navojnimi
palicami skozi steno hiše tako, da smo jih vijačili znotraj hiše. Vsak nosilec
po vsaj dva krat, kar pomeni, da je posamezna ograja pritrjena na vsaj osmih
mestih. Morda se sliši pretirano, a ni problem v navojnih palicah, ampak v
opeki, ki je krhka in se rada zdrobi. Namestili smo pet kompletov ograj z
nosilci. Nameščene ograje smo nato odvili z nosilcev. Le ti so ostali
privijačeni v steno, ograje pa smo poslali v cinkanje in barvanje. Drugič in
zadnjič jih bomo namestili, ko bo fasada končana.
Nismo še pri koncu. Delovni oder
sem si že delil z izvajalci, ko sem po steni zarisoval mesta za zunanje luči,
vtičnice in podometne doze. Mojstri so hitri in me že priganjajo. Zdaj ali
nikoli. Dobro sem moral premisliti, kje bodo kabli in koliko jih bo. Luč pred
vhodom, na terasi, nad izhodom iz kurilnice. Na vsaki strani hiše vsaj ena.
Zadovoljil sem se z dvema vtičnicama, namestil sem podometno dozo za telekom in
koaksalni kabel. Nisem pozabil niti na zvonec.
Medtem ko sem jaz risal po steni
križce, kje bo kakšen kabel gledal iz stene, se je hiša počasi a vztrajno
barvala v belo. Ne dobesedno, ampak kocka za kocko je opeko pokrival stiropor.
Vztrajno do slemena, dokler ni iz obličja hiše izginila vsa rdečina opečnatega
modula. Ne moremo reči, da je fasada narejena, lahko pa rečemo, da je hiša
izolirana. Toplotni ovoj je zdaj že varoval hišo pred hladnim jesenskim
vremenom.
Končno! Zdaj pa bo kakšen teden
mir, ko bom lahko le opazoval, kako bodo mojstri opravili svoje delo. Ostali
sta le še »sladki skrbi«, izbira barve fasade in izbira zunanjih polic. Pri
barvi so nam pomagali mojstri, ki so nama pripravili barvno študijo. Določili smo
dva tipa fasade, z dvema barvama. Na primerih iz študije smo izbrali najbolj
všečno. Tudi pri policah smo poslušali nasvet mojstrov, ki so nama priskrbeli
najbolj ustrezno in barvno usklajen granit, pa še cenovno je bil ugodnejši od
vseh drugih pridobljenih ponudb.
Še malo, samo še malo, sem imel v
mislih, ko sem pogledoval proti slemenu, ko so okoli hiše izdelovali škatlo iz
stirodurja. Še vreme nam je šlo na roko, vse do konca, ko se je delal zaključni
sloj in barvanje.
V tem času so nazaj pripeljali
tudi ograje. Elegantne kose kovine v mat barvi smo z vso skrbnostjo razložili iz
kombija in jih še isti dan namestili na stene. Z veliko večjo pazljivostjo, pa
tudi v strahu, da poškodujemo fasado, smo projekt »ograje« uspešno zaključili
brez praske na fasadi in nekaj manjših na ograji. Kupil sem barvo in opraskano
prebarval.
Hiša je oblečena, imamo fasado! Zaključni
obračun je bil takšen, da smo za 230 kvadratnih metrov sten, 55 kvadratnih
metrov ostrešja, 15 tekočih metrov okenskih polic in ostalim materialom odšteli
dobrih 12.000 € z DDV. Veliko? Seveda, a drugače ne gre. Še enkrat bi izbral
enako.
»Se boste že selili?«, je zdaj
najbolj pogosto vprašanje. Jaz pa le na kratko »Ne še« z mislijo koliko truda
in delovnih ur bo še potrebnih, da bo to mogoče. Znotraj je še vse »golo«.
Komentarji
Objavite komentar