Vlaga. Strah in trepet starih in
tudi novih objektov vseh vrst. Ne glede na letnico gradnje, lahko vlaga
povzroči veliko nevšečnosti, ki so lahko le estetske narave ali pa je vlaga
celo vzrok zdravstvenih težav stanovalcev. Vsakršno odpravljanje vlage v hiši
je neizogibno povezano s stroški. Le redko je mogoče vlago odpraviti poceni in
v celoti.
Poleg nepremočljive strehe je
morda še večjo pozornost treba posvetiti hidroizolaciji elementov, ki so skriti
pod hišo oziroma se kakor koli stikajo z zemljino. Če pušča streha jo je mogoče
enostavno popraviti. Pri temeljih pa je zgodba povsem drugačna. Ravno zato je
potrebno pri hidroizolaciji temeljne plošče še posebej biti pozoren na detajle.
Osnovno oviro za pronicanje vode
iz temeljne plošče v hišo so že naredili zidarji, ko so pod prvo vrsto zidakov
nad temeljno ploščo položili bitumenski trak. Ta loči opeko in plošlo in
preprečuje, da bi vlaga iz temeljne plošče prehajala v steno hiše. Pomembno je,
da so mi zidarji pod zid podložili bitumenski trak širši od širine stene, saj sem
na te viške privaril hidroizolacijo, ki sem jo polagal po temeljni plošči.
V fazi, ko so inštalacije pod
ometi in se pripravlja podlaga za estrihe, je prva na vrsti hidroizolacija
temeljne plošče. Izolirati je bilo potrebno ploščo v celoti, noben del ni smel
ostati neizoliran. Enostavno v teoriji, v praksi pa nekoliko drugače.
Hidroizolirati sem moral preboje v temeljno ploščo, ki so bili narejeni za
kanalizacijo, vodo in elektriko. Pri gradnji hiše nisem bil ves čas zraven,
zato nisem vedel, kako sta izolirani kanalizacijski cevi, ki sta bili skriti v
steni. Ni bilo druge možnosti, kot da sem »izštemal« svež omet in opeko, skozi
steno, da sem imel dostop do celotnega obsega kanalizacijske cevi. Uporabil sem
trd bitumenski premaz, ki sem ga predhodno toliko časa grel, da je zavrel. Na
nedostopnih mestih ne bo bitumenskega traku, ker je montaža nemogoča. Zato sem
se odločil uporabiti to vrsto izolacije. Ko se ta strdi, ustvari neprepustno
fleksibilno plast. Vrel bitumen sem zalil okoli cevi. S tem sem popolnoma zaprl
pot vlagi, ki bi lahko mimo bitumenskega traku ob cevi prehajal v steno.
Podobno sem naredil tudi za fleksibilne cevi, skozi katero poteka dovodna vodovodna
cev in elektro kabel ter napeljava na drugi strani hiše za letno kuhinjo.
Skupaj sem moral obliti dve kanalizacijske cevi in po dva sklopa več fleksibilnih
cevi za vodo, elektriko. Je trajalo cel dan, sem pa prepričan, da tam skozi
vode ne bo.
Večjo težavo sem imel pri
vodovodni inštalaciji in kanalizaciji, ki je že bila speljana po vrhu temeljne
plošče. Pred vgradnjo inštalacij nisem namestil izolacijskega traku na katerega
bi položili inštalacijo. Namesto, da bi mi polaganja traku pred inštalacijo vzelo
recimo eno uro časa, se je operacija zavlekla na kar dva dni. Težava je bila,
da je vsa inštalacija že bila pritrjena v tla. Med izdelavo ometov se je med
cevmi strdil tudi omet. Da sem lahko solidno izoliral tla pod inštalacijo, sem
moral najprej odstraniti ves zasušen omet med krhkimi kanalizacijskimi cevmi in
temperaturno zelo občutljivimi termoizoliranimi vodovodnimi cevmi. Precizno
delo je pojedlo kar nekaj živcev. Na koncu mi je uspelo vse očistiti in kolikor
se je dalo zaliti z bitumnom. Popolne izolacije tukaj ni bilo mogoče izvesti.
Kakšne odprtine pod cevmi so ostale, vendar dvomim, da bi lahko skoznje prišlo
toliko vlage, da bi se kje poznalo. Nad cevi tako še pride stiropor, ki ni
toliko dovzeten za prenos vlage kot npr. beton. Bomo videli, mislim, da ne bo
težav.
Zdaj, ko so detajli urejeni pride
na vrsto preostali del plošče, da nanjo zavarim bitumenski trak. Pomembne so
priprave. Najprej sem hišo (prvič) temeljito pometel in iz plošče odstranil ves
zasušen omet ter odstranil neravnine, ki bi lahko poškodovale izolacijo. Še
največ dela mi je pri čiščenju vzelo odstranitev cementa iz izolacijskega traku
ob steni. Zaradi prevelike količine nečistoč bi lahko bili spoji porozni.
Pomagal sem si kar z rovnico, ponekod pa tudi s konico zidarskega kladiva.
Treba je biti pazljiv, da se izolacijski trak ne pretrga.
Očiščena površina je bila zdaj
pripravljena na prvi sloj izolacije. Na ploščo sem začel polivati bitumenski
premaz v tekočem stanju. Razmazal sem ga s pleskarskim valčkom. Priporočam, da imate premaz na toplem, saj se
ga zaradi boljše viskoznosti porabi manj in mazavost je boljša. Na temeljito
premazano ploščo, ki se je sušila vsaj en dan, sem z gorilnikom pričel variti
vnaprej na dolžino odrezane hidroizolacijske trakove debeline 4mm. Tanjših ne
priporočam, ker se še ti radi trgajo ob previsoki temperaturi. Polaganje traku je
dokaj enostavno. Pomembno je samo, da se robovi traku prekrivajo v debelini
vsaj 10 cm in da so zvari neprepustni. Delo poteka hitro in v primerjavi z do
sedaj izvedeno hidroizolacijo z najmanj truda.
Stroški povezani z hidroizolacijo
temeljne plošče niso bili drastični, nikakor pa strošek ni zanemarljiv. Porabil
sem 10 rol traku, strošek cca 260 € in tri bitumenske premaze po 9 kg. Cena na
kos je cca 20 €. Bitumen v trdi obliki, ki sem ga segreval sem dobil od znanca
in ga ni bilo potrebno kupiti. Kupil sem si tudi mali gorilnik in plinske
bombice za 20 €. Veliki brener za plin smo imeli že doma, kupil sem samo še
plinsko jeklenko, strošek 20 €. Skupaj je stalo približno 360 € za cca 100
kvadratnih metrov plošče.
Znotraj hiše smo zdaj
vodoodporni. Hidroizolacija temeljne plošče znotraj hiše je končana, pred
estrihi je treba vsa tla obleči še v stiropor.
Komentarji
Objavite komentar