Od izkopa do konca gradnje za 130 tisočakov

Ureditev stanovanjskega vprašanja je za večino Slovencev največja naložba v življenju. Pod njo laže potegnejo črto in izračunajo njeno višino kupci stanovanj ali stanovanjskih hiš na ključ, teže pa preračunajo stroške na isti imenovalec družine, pri katerih traja od odločitve za hišo do vselitve več let in precej dela, ne le gradbenega, opravijo investitorji sami. Tak je primer kolumnista z naše spletne strani Andreja Jagra. Tik pred vselitvijo v novi dom smo ga prosili za »finančno poročilo«, da bi bilo v oporo drugim, ki stopajo na njegovo pot. Piše o tem, kako se je med pripravami spreminjala ocena stroškov do konca gradnje, kakšni so bili ti v resnici, ali se da vplivati nanje in ali bi v drugo ravnal drugače.

V vsaki družini ali partnerski zvezi se v nekem obdobju začne razmišljati o življenju na svojem. Največkrat iz potrebe po večjem bivalnem prostoru, hkrati pa se to dojema kot del svoje osamosvojitve in samostojnosti. Z ženo sva že imela kupljeno zazidljivo parcelo. Zato je bilo logično, da bova svoj stanovanjski problem reševala z gradnjo hiše in ne nakupom stanovanja. Vznesenost, ki sem jo čutil ob razmišljanju in načrtovanju novega doma, je neponovljiva. Želje priletijo na realna tla, ko je treba zapreti finančno konstrukcijo. Takrat se začne tudi bolj trezno razmišljanje, izluščijo se potrebe in iz dosegljivih želja se zastavijo cilji.

Nadaljevanje na Delo in dom ...