Ureditev stanovanjskega vprašanja
je za večino Slovencev največja naložba v življenju. Pod njo laže potegnejo
črto in izračunajo njeno višino kupci stanovanj ali stanovanjskih hiš na ključ,
teže pa preračunajo stroške na isti imenovalec družine, pri katerih traja od
odločitve za hišo do vselitve več let in precej dela, ne le gradbenega, opravijo
investitorji sami. Tak je primer kolumnista z naše spletne strani Andreja
Jagra. Tik pred vselitvijo v novi dom smo ga prosili za »finančno poročilo«, da
bi bilo v oporo drugim, ki stopajo na njegovo pot. Piše o tem, kako se je med
pripravami spreminjala ocena stroškov do konca gradnje, kakšni so bili ti v
resnici, ali se da vplivati nanje in ali bi v drugo ravnal drugače.
V vsaki družini ali partnerski
zvezi se v nekem obdobju začne razmišljati o življenju na svojem. Največkrat iz
potrebe po večjem bivalnem prostoru, hkrati pa se to dojema kot del svoje
osamosvojitve in samostojnosti. Z ženo sva že imela kupljeno zazidljivo
parcelo. Zato je bilo logično, da bova svoj stanovanjski problem reševala z
gradnjo hiše in ne nakupom stanovanja. Vznesenost, ki sem jo čutil ob
razmišljanju in načrtovanju novega doma, je neponovljiva. Želje priletijo na
realna tla, ko je treba zapreti finančno konstrukcijo. Takrat se začne tudi
bolj trezno razmišljanje, izluščijo se potrebe in iz dosegljivih želja se
zastavijo cilji.
Nadaljevanje na Delo in dom ...
Komentarji
Objavite komentar