Zdaj smo že v fazi, ko bi se že
lahko selili, če bi nam tekla voda v grlo. Želja je vse bolj močna, a še
ostajamo v hotelu "Pri mamici". Udobje polno opremljenega bivališča
nam za zdaj še bolj ustreza od prašnega bodočega novega doma. Žena pritiska,
dela se s polno paro, predaha ni. Odprtih je več delovišč znotraj hiše, selitev
se je zamaknila. Ampak ta mesec pa res gremo na svoje!
Eno zadnjih večjih del je montaža notranjih vrat. Na srečo
sva jih kupila že lani, saj bi si ta strošek zdaj težje privoščili. Dela gredo
že h koncu, a hiša še kar sesa denar. Ravno toliko še bo, da kupim potrošni
material za vgradnjo podbojev. Vrata so bila kupljena v trgovini, oziroma
drugače povedano, ne bodo narejena po meri.
Naša hiša ima 11 notranjih vrat, dvoje standardnih
velikosti, in sicer 15 x 85 x 210 cm in 27 x 85 x 210 cm. Če so velikosti
standardne, so tudi cene denarnici bolj prijazne. Izbira tudi slovenskih
dobaviteljev je precejšnja, osredotočala sva se bolj na videz kot na material.
Izbrala sva takšna, ki najbolj ustrezajo talni oblogi. Vrata so iz iverala.
Podobna imamo že zdaj in sva z njimi zadovoljna. Jaz bi tem podbojem in vratnim
krilom rekel kar instant vrata, saj so v kupljeni škatli že pripravljeni delno
sestavljeni kosi podbojev, ki se z nekaj lepila in veznimi elementi zmontirajo
skupaj. Krilo pa se potem samo še nasadi.
Kako preprosto je to slišati v teoriji, v praksi pa se je
pokazalo malo drugače. Kljub temu da sem to že počel, sem vodno tehtnico pri
vgradnji prvih podbojev vrtel skoraj dve uri. Je pa vsak naslednji podboj kar
padel skupaj v manj kot pol ure. Po prenosu teorije v prakso je delo lažje.
Komentarji
Objavite komentar