Začetek gradnje hiše

Zdaj bomo praznovali še en rojstni dan v sredini marca. Verjetno ne ravno bučno s torto in zabavo, se bomo pa zagotovo spomnili, da je bil to čas, ko je bager prvič zaril žlico v zelenico.

Še preden pa so pripeljali gradbeno mehanizacijo, je na parcelo prišel izvajalec del in geodet. Na podlagi projektne dokumentacije smo zakoličili robove hiše. Geodet je postavil merilno napravo na bodoči rob temeljne plošče in vnesel koordinate. Zabeležene koordinate se zabeležijo v uradne evidence in s tem bo naši hiši uradno določena njena pozicija.

Čez nekaj dni je bil opravljen prvi odriv zemlje in začela se je gradnja hiše. Izkopano zemljo so vzorno ločevali, boljšo zgornjo zemljo na en kup, spodnjo slabše kakovosti pa spet posebej.

Za začetek sva skupaj z izvajalcem določila končno višino tal, to je višina tal v hiši s talno oblogo. Odmerjena točka predstavlja osnovo za vsa nadaljnja gradbena dela. Poleg luknje za hišo smo se dogovorili tudi za izkop dovoza iz ceste in parkirišče za dva avtomobila. Glede na to, da hiša ne bo podkletena se je nabralo toliko zemlje, da je pokupčkana po celi parceli. To bo še veselica s košnjo!

Zdaj ugotavljam, da sem pri izkopih naredili prvo napako. Sprejemanje odločitev na hitro in »cincanje« je botrovalo k temu, da se nisem odločil za še širše parkirišče. Parkirni prostor je premajhen, čeprav dimenzijsko zadosten za dva avtomobila. Ker je pred hišo praktično imeti malo več tlakovanega ali asfaltiranega prostora bom spet potreboval bagra, se posebej dogovarjal za prevoz gramoza in na koncu bo treba še povaljati. Dodatni strošek, ki bi se ga bilo mogoče izogniti. Vsaka šola nekaj stane.

Po izkopu  gradbenih jam je gradbišče obiskal tudi nadzorni. Malo smo še poglobili in gradbišče je bilo pripravljeno na zasutje in utrditev. V več kot meter globoke luknje so najprej položili filc, da se zemlja ne meša s peskom. Nato je bilo treba luknjo zasuti še z gramozom. Kubiki kamenja so kar zginevali. Potrebnih je bilo kar nekaj tovornjakov, da se je kaj poznalo. Navoženo so sproti z bagrom razporejali in sproti valjali. V nasutje so zasuli tudi že rumeno drenažno cev za odvodnjavanje. Ves čas so ravnino nadzorovali z laserjem. Ob doseženi ustrezni višini za temeljno ploščo so dodatno nasipavali še dovoz in parkirišče, ki je bilo za cca 30 cm višje nasuto od nasutja za hišo.

Dosežena je bila še ena stopnička. Prvič nisem parkiral na travo ampak sem se zapeljal po dovozu na novo »šudran« parkirni prostor. Ni trajalo dolgo, saj sem naslednji dan že moral odstopiti prostor novim delovnim strojem in materialu. Pripeljali so plohe (fosne), armaturne mreže, palice in deske. Preden so pričeli s postavitvijo in sestavljanjem plohov smo se dogovorili o poteku inštalacij, ki bodo potekale v temeljni plošči. Hiša bo imela dva glavna kanalizacijska odtoka iz hiše. Skupaj z vodjo gradnje sva določila, kje v kuhinji bo korito in na katero steno pride nameščeno stranišče. V straniščni odtok bo odtekala tudi voda iz umivalnika in tuš kabine. V ploščo bomo na vsaki strani zalili po tri gibljive plastične cevi, ki bodo služile za dovod vode, elektrike in telefona. Na drugi strani hiše jih bomo potrebovali za napeljavo vode in elektrike iz hiše za morebitno letno kuhinjo, garažo in druge električne naprave, ki bodo v okolici hiše. V tej fazi sem se moral tudi odločiti o debelini fasade. Le ta bo v celoti ležala na temeljni plošči. Sicer je to že določeno v načrtu, a sem se odločil in debelino fasade povečal na 20cm.

Ko je bilo vse dogovorjeno se je s »fršalanjem« ali opažem že začel kazati obris temeljne plošče in pa tudi hiše. Tudi tukaj so lovili ravnino z laserjem. V opaž so v dveh dneh sestavili armaturo. Na to armaturo so po dolžini obeh strani hiše zvezali tudi valjanec za strelovod.

Za izolacijo pod temeljno ploščo se nisem odločil. V začetku sem sicer planiral, da bi pod ploščo položil 10 cm xps-a, a se mi zdi strošek prevelik glede na pričakovane prihranke pri energiji. Groba ocena stroška je bila cca 2.000 €. Dvomim, da bi v naslednjih petnajstih ali dvajsetih letih porabil toliko več energije, ker bo toplota odtekala skozi tla. Morda se motim, izračunov, da bi to dokazal nisem delal. Obiskal sem tudi energetskega svetovalca, ki mi je za moj tip načrta svetoval, da naj temeljno ploščo izoliram vsaj ob strani in vsaj pol metra pod zemljino, da preprečim vdor zmrzali iz strani pod hišo. To je stroškovno že bolj sprejemljivo in tako bom tudi storil.

Po končanju del je gradbišče obiskal nadzorni, ki je pregledal načrt in dejansko stanje zvezane mreže. Armaturna mreža je prestala strogi pregled in vse je bilo nared za vlivanje temeljne plošče. In že naslednji dan so hruške čakale v vrsti, da odložijo svoj tovor. Dopoldan so vlivali, popoldan smo vzhičeni že sami zalivali tistih nekaj kubikov betona. Imeli smo temeljno ploščo.