Kakšno hišo si želimo, kakšno potrebujemo

Od poljudnega brskanja po spletu in opazovanja iz avtomobila, sva prešla v fazo, ko se je bilo potrebno konkretneje odločiti, kakšno hišo izbrati. Najprej sva preverila, kakšne so sploh možnosti in omejitve glede gradnje v lokacijski informaciji. Iz lege zemljišča, smeri neba, naveze na cesto in dovoza sva si dodatno okvirno morala postaviti okvire, v katerih bova iskala primeren načrt s pozicijo prostorov v hiši. Odločila sva se, da garaže ne bo v sklopu hiše.

Umestitev v prostor sva premislila in osredotočila sva se še na najine potrebe in želje znotraj hiše. Prva želja s strani ženskega dela odločevalcev, kaj naj bi hiša imela je garderoba, saj je dovolj vsakoletne selitve oblačil in shranjevanje pod postelje, podstrešja in druge omare, ki še imajo prostor samo še za eno bundo.

Nujna je tudi enovitost prostora, kjer je v eno združena kuhinja, jedilnica in velika dnevna soba. Kaj je lepšega, kot če ti partner kuha, medtem ko gledaš smučanje, nogomet ali mehiško limonado.

S tem pa se je seznam želja v glavnem tudi zaključil in lahko sva se posvetila tudi potrebam, ki jih mora hiša zadovoljiti:

·         Prvo pravilo je, da si postaviš tako veliko hišo, kot jo prebivalci potrebujejo. Večja kot je hiša, večji bodo stroški gradnje, večji bodo stroški ogrevanja in drugega vzdrževanja.  Spet smo tam, velikost je pomemba. Kako velika mora biti hiša je odvisno od tega, koliko ljudi bo v njej živelo. Midva upava, da bo v njej več kot eden otrok, zato potrebujemo več kot eno sobo za naraščaj.

·         Hišo zidava za naju in ne za svoje otroke. Zato bo hiša enostanovanjska. Bivalni prostori spodaj, spalni zgoraj. Velika verjetnost je, da se bodo otroci odselili. Razmišljati je treba tudi v tej smeri, da bo morda čez mnogo let treba hišo prodati. Že zdaj lahko vidimo, kakšne cene dosegajo velike »bajturine«, ki jih je povozil čas. Kaj bo v prihodnosti težko napovemo, zato sva se odločena, da zidava za naju in potrebe, ki jih z gotovostjo lahko predvidimo že zdaj.

·         Hiša ne bo imela balkonov! Odločitev posameznika, ampak ne razumem večnadstropnih novogradenj na podeželju, kjer balkoni iz vseh smeri objemajo objekt. Kje je uporabna vrednost takšne investicije? Vidim samo dve: tekmovanje za najlepše cvetlični balkon v vasi in obešanje perila. Izgradnja in šminka takšnih priveskov stane veliko, pa še vpliva na energetsko potratnost objekta.

·         Odločila sva se, da hiša ne bo niti podkletena. Tolikšnega prostora pod bivalnimi prostori ne potrebujeva. Pogojev za pravo klet s podkletitvijo ni mogoče ustvariti. Prostorov za celo etažo pod hišo pa tudi ne potrebujeva.

Začelo se je iskanje hiše s primernim tlorisom. Na spletu ima že skoraj vsak arhitekturni biro prikaz hiš s tlorisi in fasadami. Tudi obiskala sva arhitekta, ki nama je pokazal primere tipskih hiš, ki jih je že zrisal in nama ponudil možnost, da nama jo po želji tudi izriše. Spet pri drugi agenciji sva dobila katalog hiš s slikami in tlorisi.

Izbira je velika, a v vsakem načrtu sva našlo tisto usodno napako, zaradi katere hiša ni bila primerna. Razmišljala sva tudi o izrisu načrta čisto pa najinih željah, kar pa je dražje. Koliko dejansko stanejo ti a la carte načrti ne veva, ker poizvedba ni bila potrebna. Na srečo sva našla tipski načrt. Zakaj sva ga izbrala:

·         Načrt nama je popolnoma ustrezal. Večina nasprotnikov tipskih načrtov navaja, da se hiša gradi samo enkrat in da za nekaj 1.000€ prihranka ne smemo žrtvovati hiše svojih sanj. Na te očitke se lahko potem samo vprašamo, kako pa potem živijo tisti v stanovanjih. Ali oni že s tem ko se odločijo za stanovanje slabše živijo in niso zadovoljni?

·         Pri tipskih hišah je mogoče izvedeti, kdo takšno hišo že ima in jo gremo v živo pogledat ali celo povprašat stanovalce, kaj bi na hiši spremenili, če so v načrtu kakšne napake. Tega pri individualnih načrtih ne moremo.

·         Tudi tipski načrt je mogoče spreminjati. Najinemu tipskemu načrtu sva odstranila balkone, izbočeno jedilnico in dodala frčado. 

Kaj sva dobila?

Gre za enonadstropno hišo z mansardo. Stala bo na vrhu hriba v smeri slemena vzhod – zahod. Predvidene so bile dve možnosti postavitve bivalnih delov (kuhinje, jedilnice in dnevne sobe). Prva možnost je bila zaporedna postavitev od vzhoda proti zahodu: kuhinja – jedilnica – dnevna soba. Druga možnost je bila L postavitev. Ta je razvidna v izbranem načrtu, saj si prostori sledijo v obliki črke L.

Spodaj je še kurilnica, kopalnica z WC-jem in dodatna soba, ki jo bomo uporabljali kot računalniško sobo in morda kasneje kot spalnico za naju, če bodo stopnice postale zahtevne.

Spalni prostori so na vrhu. Zgornjo dnevno sobo bova pozidala in jo spremenila v spalnico ali v »master bedroom« z velikim francoskim balkonom, skozi katerega naju bo zbujalo jutranje sonce (kadar bodo otroci na počitnicah). Očitno čisto brez sprememb notranjosti le ne bo šlo. Za to spremembo sva se odločila, ker sva mnenja, da odprti prostori ali dodatne dnevne sobe nikoli ne koristijo svojemu namenu, saj ima vsak otrok svojo sobo, ki jo uporablja.

Ostanejo še tri sobe za otroke (s tem nič ne prejudicirava), kopalnica in garderoba.

Hiša zajema 178 m² tlorisne površine, kar po najinih standardih zadošča za udobno bivanje štiri ali pet članske družine in hkrati izpolnjuje tudi vse najine želje. Cena PGD načrta s popustom 1.700€ + 1.000€ za PZI. Cena je z DDV. Cena zajema tudi operativno pomoč pri pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Načrt je izbran, želje in spremembe so bile dogovorjene pri projektni agenciji, ki nama bo tudi urejala dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Denarnico in živce na okope!