Zidana ali sestavljena hiša?

Izbrati hišo je zdaj otročje lahko. To so občutki, ki ne trajajo predolgo, ko se z miško sprehajaš po spletnih straneh in izbiraš med neštetimi načrti in idejami.

Osnove so nama nekako bile jasne. Obstajajo lesene, montažne, betonske in klasične, opečnate hiše. Materialov in načinov gradnje je res veliko, sva se pa odločila, da bova uporabila najbolj pogosto uporabljene. Upam, da ne bova obžalovala, ker se nisva odločila za kakšno noviteto na tem področju. Bomo videli.

V tistih začetkih je bilo edino merilo, da je lepa, vse ostalo naj bi bile le nianse. Pa ni čisto tako. Kmalu sva spoznala, da lahko dobiš kakršno koli hišo si zaželiš, če jo le lahko plačaš. In zato je kmalu odpadla opcija, da bi hiša bila lesena. O leseni gradnji nisva niti razmišljala, za »gušt« sva pregledala nekaj izredno lepih in seveda tudi dragih primerkov. Tako sva naredila primerjavo prednosti in slabosti za tri preostale tipe hiš: montažna, gradnja s porobetonom (siporeks oziroma Ytong) in glinena opeka.

Daleč najboljše in najlepše so predstavljene montažne hiše. Ni, da ni. Kar si srce poželi. Srce na stran, čas je za merljiva dejstva. Kje so prednosti montažne gradnje:

-          Kakovostna gradnja: hiša je narejena v kontroliranem okolju s postopki, ki so utečeni. Kljub temu, da je lahko vsaka hiša drugačna, je osnova gradnje standardizirana, preizkušena in zato kakovostno najboljša možna.

-          Manj je toplotnih mostov, ker so v osnovi hiše lesene. Doseganje pasivnosti oziroma nizke potratnosti s stališča ogrevanja  je tako zagotovljena.

-          Manj možnosti napak in zato manj skrbi: hišo v celoti naredi eno podjetje. Tako odpadejo skrbi v vezi z izvajalci in mnogi problemi v vezi z njimi in njihovim delom. Do takšnih in drugačnih težav pri ostalih dveh možnostih gradnje sigurno pride vsaj enkrat in takrat poleg denarnice še najslabše odnesejo živci.

-          Strošek postavitve je znan pred pričetkom del: velika prednost, saj je osnova vsakega uspešnega projekta znana končna cena. Čeprav je pri zidanih hišah cena izgradnje tudi določena, se v procesu gradnje marsikaj spremeni, tudi na željo naročnika. Zato prave končne cene zidane hiše (ne glede na material) ni mogoče točno določiti, vsaj ne tako natančno, kot pri montažni hiši.

Našla sva še več prednosti, ki pa nama ne pomenijo toliko, da bi vplivale na odločitev. Takšne prednosti so:

-          Hitra gradnja: nama se ne mudi in ne potrebujemo nove hiše v roku dveh mesecev, čeprav bi bilo lepo. Gradnja lahko poteka daljše obodbje.

-           Ekološka neoporečnost: vsekakor pomemben dejavnik, ker pa se odločava med montažno in zidano z opeko ali porobetonom, torej z materiali, ki so ekološko sprejemljivi, to ne predstavlja prednost. Bi pa bila slabost, če montažne hiše ne bi bile iz naravnih materialov.

-          Lahka konstrukcija in potresno odpornejša: hiša bo stala na trdi podlagi in ne na močvirnatih tleh, zato lahkotnost stavbe ni ključna. Protipotresno se pa tako gradijo vse hiše, ne glede na način izvedbe.

Poleg prednosti, pa sva naletela tudi na omejitve in slabosti:

-          Cena: čeprav v vsej dosegljivi literaturi navajajo, da je cena montažne hiše nižja od zidane, v najinem primeru ni bilo tako. Morda na prvi pogled, ko pa se poglobiš v detajle, se cena kmalu povzpne v nebo. Načeloma potrebuješ celoten znesek vrednosti hiše takoj in ne tako kot pri zidani hiši, ko lahko gradiš in financiraš fazno.

-          Večja je možnost izvedbe posamičnih del v lastni režiji. Še zmeraj velja dejstvo, da si pri gradnji, vgradnji in drugih delih lahko pomagamo sami, s pomočjo sorodnikov, prijateljev, sosedov in drugih amaterskih zanesenjakov. Strokovnjaka, ki bi delal gratis pač ne smeš imeti zraven, ker je to že delo na črno (J).

-          Iz finančne perspektive se s selitvijo na tehnični del pojavi še ena slabost in sicer naj bi bile montažne hiše slabše toplotno akumulativne. Prej naj bi se ohladile, po drugi strani pa prej segrele. Morda to niti ni prava slabost, sploh če hišo ogrevaš s toplotno črpalko, ki je v pogonu ves čas. Ta slabost pride do izraza samo takrat, ko zmanjka elektrike, kar pa realno gledano v najinem primeru ni ravno pogosto.

-          Manjša odpornost: izvajalci zagotavljajo življenjsko dobo 50 let, seveda če je hiša vzdrževana. Zidana hiša zdrži ob ustrezni negi dlje. In ker upava, da bova hišo uporabljala več kot 50 let ali jo prej morda celo prodala za vsaj simbolično ceno.

Druga opcija za izbiro materiala je bila siporeks opeka, ki ima nekaj prednosti pred ostalo opeko:

-          Boljša toplotna in zvočna izolativnost. Po dostopnih podatkih naj bi bila porobeton opeka veliko bolj izolativen material, kot opeka. Tisti, ki smo kdaj v rokah že držali kakšen siporeks blok vemo, da je že na otip bolj topel. Porobeton delajo izolativen mnogi zračni mehurčki ujeti v na grobo rečeno betonskem bloku.

-          Enostavnejša gradnja. Betonski bloki se enostavno lepijo skupaj, kar proces pospeši. Že v začetku sva vedela, da bo gradnjo opravilo gradbeno podjetje, zato sva se bolj kot težavnosti gradnje osredotočala na ceno te »enostavnosti«. Čeprav bi bilo nekako logično, da, če je gradnja enostavna, bi tudi strošek gradnje moral biti nižji.

-          Zame največja prednost siporeksa je vgradnja inštalacij, ki je fizično manj naporna, kot pri opeki.

-          Najdemo še kar nekaj teh prednosti, ki pa jih najdemo tudi v montažni gradnji in pri opeki kot npr. požarna in potresna odpornost, naravni material, akumulacija toplote; Te prednosti so sicer pomembne, a jih dobiva v vsakem primeru, ne glede na izbrani material, zato bistveno ne vplivajo na najino odločitev.

V bistvu je bila opeka prvi izbor za gradnjo in sva jo primerjala z ostalima opcijama ter iskala njune prednosti. Najbliže ji je prišel porobeton, a sva se na koncu vseeno odločila, da bo najina hiša opečnata. Razlogov za to je več:

-          Cena. Opečnato zidana hiša naj bi pod črto imela še vedno najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno. Ni vse v materialu. Hiše ne bova zidala sama, za to bova najela gradbeno podjetje. Prišel sem do zaključka, da so Ytong hiše super zadeva v primeru samograditeljstva. Izbira izvajalcev, ki zidajo iz opeke je neprimerno večje in zato je večja med njimi tudi konkurenca, kar vpliva na ceno. Kljub vsej propagandi, naj bi bili Ytong hiše dražje od opečantih s fasado.

-          Izolativnost. Po vsej verjetnosti bova tudi midva izbrala Wienerbergerjev Porotherm, ki sicer nima takšnih izolativnih lastnosti kot siporeks, so pa toplotne izgube manjše kot pri navadnem modulu.

-          Najboljša akumulacija toplote. Nisem čisto prepričan, koliko je dejansko na tem. Dobro je, da se hiša čisto ne shladi, ko prenehamo s kurjenjem. Realno gledano, to ni ravno pogosto, saj ko je mrzlo kurimo ves čas, brez daljših prekinitev.

-          Pogostost uporabe. Kljub vsem materialom, ki so na voljo in tudi večjo denarnico, ki jo imajo drugi novo graditelji, se še vedno v največji meri gradi iz opeke. Verjetno deloma tu pripomore tudi tradicija. Tudi izvajalci so dela z opeko vajeni, ker je pozidava z opeko klasika, so tudi cene relativno normalne.

Gradnja z opeko pa s seboj prinaša tudi slabosti. Večja kot v prejšnjih dveh opcijah je možnost napak in ustvarjanju toplotnih mostov. Potrebna je natančnost in večja pozornost za brezhiben izdelek. Tudi gradnja je počasnejša, kar pa naju ne moti. Sprejemljivo je, da bo gradnja trajala približno leto in pol. Tudi bolj umazana in mokra naj bi bila gradnja z opeko, kar pa je tudi za lase privlečeno, saj vendar govorimo o gradbišču in ne kakšnem razstavnem prostoru. Več kot očitno je, da vsak proizvajalec zagovarja svoj izdelek in želi preseči konkurenta na različne inovativne načine, z izpostavljanjem prednosti, ki to morda sploh niso.