Frčada z ravno streho je bila ena
prvih sprememb, ki sva si jih želela pri sicer tipskem načrtu hiše. Na srečo je
prostorski načrt to dovoljeval, zato ni bilo problem, da je arhitektka frčado s
klasično dvokapnico na novo zrisala z ravno streho. Takrat o morebitnih težavah
z ravnimi strehami in stroških še nisem razmišljal in sem se s tem srečal šele
pri pridobivanju ponudb za izvedbo celotne strehe. Ne glede na višje stroške
izdelave in težjo izvedbo bi se zanjo ponovno odločila. Le zato, ker nama je
všeč.
Da bo frčada imela ravno streho,
se je na zunaj pokazalo že takrat, ko so zidarji vlili betonsko ploščo nad
frčado v mansardi. Pri dvokapnici bi po nespremenjenem načrtu nad frčado zijala
luknja, nad katero bi krovec izvedel ostrešje in jo pokril s kritno.
Vsa dela od betonske plošče nad
frčado naprej so se izvedla po tem, ko je bila streha že pokrita. Ponovno so
prišli na vrsto zidarji, ki so mi dolgovali še pozidavo nad ploščo in izvedbo
naklona strehe. Načrt predvideva dve vrsti opeke in 10 centimetrski betonski
venec po vseh štirih robovih frčade. V ta namen so odkrili del strehe, kar pa
je krovec tudi predvidel in tega dela še ni zaključil s pločevinasto obrobo.
Znotraj oboda sten so zidarji
ponovno vlili betonsko ploščo z 2% padcem proti zunanjemu delu frčade, stran od
strehe. Dodatno sem jih prosil, naj na desni strani frčade naredijo preboj,
skozi katerega bi speljali odtok. Zidarji
so to skoraj vzorno naredili, z rahlim padcem strehe v desno, ki se je lepo
zaključil v odtočni odprtini. So pa naredili preboj na napačni steni, namesto,
da bi bil preboj narejen skozi desno steno frčade, z odtokom na streho, je bil
preboj narejen skozi sprednjo steno. Prevelike panike ni bilo, saj razen tega,
da bo preboj neuporaben in bo treba narediti novega, to ne bo predstavljalo
neke težave. Napačen preboj sem zaprl, na ustreznem mestu ga je kasneje krovec
naredil sam.
Naša hiša po načrtu nima
predvidenega prezračevalnega sistema, ki pa ga bomo imeli. Zato nad frčado po
načrtu tudi ni predvidene cevi za prezračevanje, ki jo je potrebno speljati
skozi ravno streho in na podstrešje hiše. Potreben je bil še en preboj, tokrat
na notranji steni ob strehi za dve prezračevalne ceni premera 75 mm. Naredil
sem ga sam, tokrat brez napak.
Dobra pol metra zidu na frčadi je
pogost primer toplotnega mostu. Pri podobnih izvedbah opažam, da sicer dobro
izolirane hiše nimajo nepretrganega toplotnega ovoja pri frčadah. Toplotna
izolacija se pogosto prekine na zgornji strani venca, kjer nanj kar privijejo
pločevino. Morda zato, ker so izgube minimalne, res pa je, da je strošek teh
dodatnih centimetrov izolacije nad vencem minimalen in si ga je smiselno
privoščiti. Nisem ravno pretiraval, je pa na vrsto že prišel fasader, ki je
frčado že oblekel v fasado. Naredil je neprekinjen ovoj okoli vseh štirih sten.
Po zunanji strani je fasada do zaključnega sloja pripravljena vse do roba
strehe. Tako ne bo naknadnega odmikanja robne pločevine, odkrivanja in mazanja strehe pri izdelavi fasade.
Zunanje stene frčade smo oblekli z 20 cm stiroporja. Le zadnji del zunanje
stene, ki sega že v streho, je zaradi pomanjkanja prostora odet le s petimi
centimetri in je stisnjen ob lego strehe. Odločil sem se, da notranje stene
frčade oblečemo tudi s petimi centimetri, saj se bodo tla frčade kasneje
oplemenitile s 25 centimetri stiroporja in bo prekril polovico notranje že izolirane
stene. Nad vencem smo namenili 5 cm izolacije. Ni idealno, smo pa morali že
paziti na višino, da ne bo frčada previsoka. Bo že moralo biti dovolj. Tako smo
frčado toplotno izolirali.
Največja težava pri ravnih
strehah je zamakanje. Zagotoviti je potrebno neprepustnost »bazena« na frčadi,
kar naredimo z več plastmi hidro izolacije. Najprej sem celotno notranjo površino frčade,
ploščo z naklonom in vse štiri stene premazal s hidrozanom. Cementna masa se
suši vsaj 24 ur, zato sem z drugo plastjo izolacije nadaljeval naslednji dan,
ko sem isto površino na debelo premazal z bitumenskim premazom. Ponovno je bilo
potrebno počakati, da se posuši. Na vrsti je bil bitumenski trak, ki ga je
krovec privaril na podlago. Paziti je bilo potrebno na temperaturo, saj so
notranje stene že bile obdane s stiroporjem. Potem sem nad bitumenskim trakom
speljal prezračevalne cevi skozi luknjo v spodnji prostor in v podstreho.
Prekril sem jih z bitumenskim trakom in temeljito privaril. Brez malega
gorilnika tukaj ne bi šlo, saj je delo dokaj precizno.
Če je kaj pravice na
svetu je ta frčada že zdaj temeljito nepredušna, čeprav še ni nameščena zadnja
vodna ovira. Sika folijo, odporno na vremenske razmere in seveda vodo smo
namestili takoj po tem, ko smo na ploščo frčade nalepili 25 cm stirodurja. Lepljenje
je nujno, saj lahko podtlak v pravih vetrovnih pogojih izolacijo celo dvigne.
Dvojno varjenje sika folije naj
bi bila tista pika na i, ki naj bi nas trajno zaščitila pred zamakanjem. Frčada
je dobila še novo odvodnjavanje, luknjo in žleb, preko katerih se zdaj meteorna
voda steka na streho hiše. Frčada je zdaj potrebovala le še obrobo okoli venca
in nasutje z gramozom. Zaradi debeline stene, ki je zdaj merila dobrih 45 cm, namestitev
pločevine ni bila najbolj enostavna, saj je pod njo en kup mehkega stiroporja. Po
nasutju gramoza smo si zaželeli samo še dež. Nismo čakali dolgo, saj je še isti
dan ponoči močno deževalo. Dol teče, ne pa skozi. Zaenkrat vse »bp«.
Komentarji
Objavite komentar