Celoten razvod fleksibilnih cevi
po hiši bomo izvedli v lastni režiji. Izvedba bo zaključena v treh fazah. V
prvi fazi sem lahko napeljal samo cev iz nad plošče ravne strehe na frčadi v
podstrešje. To je bilo potrebno, saj so cevi znotraj toplotnega ovoja ravne
strehe, ki je bil izveden v času, ko so pokrivali hišo. Kasnejši razvod cevi v
prostor pod frčado tako ne bi bil mogoč. V drugi fazi sem razpeljal cevi po
prvi plošči za potrebe prezračevanja spodnjih prostorov hiše. Ta faza zahteva
največ dela zaradi prebojev sten. V
tretji fazi pa bo izveden razvod po suhomontažnem stropu znotraj toplotnega
ovoja za potrebe prezračevanja mansarde.
Za polaganje cevi sem že imel
pripravljen načrt razvoda cevi od mesta, kjer bo razdelilna škatla
prezračevalnega sistema do zračnikov. V načrtu je tudi zavedeno, iz katerega prostora morajo biti
nameščene dovodne cevi, ki bodo v prostor prinašale svež zrak in odvodne cevi,
ki bodo star zrak odvajale. Ponudnikov cevi je kar nekaj, sam sem izbral cevi
nemškega proizvajalca Maincor DN 75. Pri izbiri inštalacije je pomembno, da je
ta antibakterijska in ima za to tudi certifikat. Dimenzije cevi so
standardizirane, izbral sem jih na priporočilo izvajalca načrta razvoda.
Kasneje sem ugotovil, da so tudi cenovno ugodne v primerjavi z drugimi cevmi
takšnega kakovostnega razreda. Za dovod zraka sem uporabil zelene fleksibilne
cevi, fi 75 mm. Cena koluta s 15 % popustom, v katerem je 50 m cevi je 185 €.
Nekoliko cenejše so odvodne modre fleksibilne cevi, fi 75 mm, ki so me pod
enakimi pogoji stale 150 € na kolut. Poleg cevi sem potreboval tudi ohišja
ventilov. Gre za patentirano plastično ohišje, kjer ga na eni strani spojimo s
fleksibilno cevjo, na drugi strani pa namestimo zračnik oziroma rozeto. Odvisno
od potrebe prostora po količini zraka, ki ga bo potrebno prečrpati, lahko ima
ohišje ventila priklop za eno ali dve fleksibilne cevi. Cena kosa ohišja je cca
30 €. V večini primerov potrebujemo enega na prostor, le za kuhinjo jedilnico
in dnevno sobo, ki so v mojem primeru kot en prostor, potrebujem kar štiri. Za tesnitev
spojev med cevmi in ohišjem se uporabljajo tesnilke.
Pred prezračevalnimi cevni so v
hiši že bila izvedena električarska in vodoinštalaterska dela. Na srečo
položena inštalacija ni imela pretiranega vpliva, saj je bilo prostora za
fleksibilne cevi še dovolj. Se pa priporoča, da se cevi položijo pred ostalo
inštalacijo, saj so le te največje in najbolj okorne.
Najprej je potrebno dobro
premisliti in tudi premeriti, kje bodo cevi potekale. Kar hitro bi se lahko
zgodilo, da bi na prehodih kot so vrata, kjer cevi pridejo skupaj, zmanjkalo
prostora za vse cevi. Križanje zaradi višine tlaka ni mogoče. Jaz sem to rešil
s prebojem sten in tako obšel kritična ozka grla pri vratih.
Ohišja ventilov sem vstavil v
vnaprej pripravljeno luknjo v plošči. Odprtine so že bile pripravljene, saj sem
se že pred gradnjo pozanimal, kje jih bom potreboval. Ohišja sem v ploščo privijačil. Namestil sem
jih tako, da je bil priklop za cev usmerjen v isto linijo kot je potekal razvod
položene cevi. Nato sem izmeril dolžino cevi od ohišja ventila do mesta, kjer
bo prezračevalni sistem. To sem opravil kar z metrom, saj zaradi velikosti
koluta in okornosti nisem mogel to storiti kar s cevjo. Na mero odrezano cev je bilo potrebno samo še
vstaviti v ohišje ventila. Nisem pozabil na tesnilko, ki sem jo namestil za drugo ali tretjo rebro cevi. Vstavljanje
cevi v ohišje je težavno, saj gre zelo na tesno. Pomagal sem si s čistilnim
sredstvom, s kuhinjskim cetom za posodo, s katerim sem tesnilko na rahlo
namazal. Tako je šlo dosti lažje in cev sem brez večjega napora potisnil vse do
konca ohišja ventila.
Cevi sem razpeljal od vsakega
ohišja ventila do skozi vnaprej pripravljeno odprtino v plošči, v spodnji
prostor, kjer bo razdelilna škatla. Vso izvedeno inštalacijo je potrebno sproti
fiksirati v tla. Pomagal sem si s perforiranim pločevinastim trakom in
zabijalnimi vijaki. Ves čas sem lovil čim bolj ravno linijo, saj bomo okrog
cevi po prostoru polagal še stiropor. Največ težav sem imel pri upogibanju cevi
skozi luknjo v plošči. Ugotavljam, da bi lahko bila še za kakšen centimeter
večja, da bi bilo delo lažje. Kljub temu mi je uspelo narediti razvod vseh cevi
za spodnje prostore hiše. Ravno toliko je še prostora, da bom skozi ploščo
spravil še cevi za mansardni del. Takrat bo delo lažje, saj je prostora na
podstrešju, v suhomontažnem stropu dovolj in bom lahko vsaj po večini izvedel
kar pahljačast sistem razvoda. To pomeni, da bom od ohišja ventila do luknje v
stropu, ki vodi do razdelilne škatle, cevi vodil kar direktno, diagonalno čez
spodnje prostore, saj ni sten ki bi me omejevale.
Preden nas obišče naslednji
mojster, ki bo položil cevi za talno gretje je potrebno hidroizolirati temeljno
ploščo. Ne smem pa pozabiti na toplotno izolacijo, ki jo bomo položil na obe
plošči. Tudi tega se bom lotili le domači mojstri.
Komentarji
Objavite komentar