Ogrevanje je ena od večnih tem, o
katerih potekajo debate tako med novo graditelji kot med imetniki starejših
stanovanjskih objektov. Strošek ogrevanja prostorov in sanitarne vode je skoraj
vedno največji izdatek za hišo, ki ga moramo plačati. Potrebe po cenovno ugodnih alternativah so na
trg prinesle nove rešitve, ki v kombinaciji z drugimi varčevalnimi ukrepi v
smislu boljše izoliranosti objektov, prinašajo znatne prihranke.
Pri novogradnjah je že v projektni
dokumentaciji zapisano, kateri vir naj bi bil uporabljen za ogrevanje objekta.
V našem primeru je predvidena toplotna črpalka voda – zrak. Kljub temu pa sem
razmišljal tudi o drugih možnostih, ki bi morda bile za nas še bolj optimalne.
Že takoj na začetku sem kot možen vir ogrevanja izločil drva, lesne sekance in
pelete. Zelo pavšalen izračun je pokazal, da so stroški postavitve takšnega
centralnega sistema visoki, saj poleg centralne enote z radiatorji potrebujem
tudi zalogovnik za hrambo kuriva. To pomeni gradnjo drvarnice oziroma podobnega
objekta zraven hiše. Poleg višjih začetnih stroškov pa bodo drva še vedno
zahtevala dodatno delo in večjo vpetost vsaj enega stanovalca, zagotovo bom to
jaz, da bo skrbel za nemoteno delovanje. Vso kurivo bi mogli tudi kupiti, saj svojih
drv nimamo, peleti pa so še (vedno) predraga alternativa drugi lesni biomasi.
Razmišljati o kurilnem olju je že
skoraj bogokletno, v poštev ne pride niti plin za katerega bi potreboval
plinohram. Tako nam je ostala samo še elektrika. Predvidevam, da je naš tipski
načrt hiše v času njegovega nastanka imel v kurilnici predvideno peč na drva
ali olje, saj je po načrtu še vedno vrisan dimnik, ki pa ga električni
generator toplote ne potrebuje. Dimnika seveda nismo pozidali.
Način ogrevanja je bil izbran že
pred samim pričetkom gradnje. Takrat se mi je zdela IR tehnologija bolj eksotika kot realna
rešitev, zato smo se odločili kot predvideno v načrtu za toplotno črpalko voda
– zrak. Razlogov zakaj izbrati prav toplotno črpalko voda – zrak v primerjavi z
drugimi energenti je na spletu ogromno, vsak pa mora pri sebi razmisliti,
katere so prednosti in slabosti vzpostavitve takšnega sistema.
Moji razlogi za izbiro toplotne
črpalke izhajajo tako iz izkušenj znancev, ki toplotno črpalko imajo, kot iz
praktičnih razlogov. Verjetno je največji vpliv na izbiro imelo dejstvo, da v
bližini že stoji identična hiša, kot je naša in se ogreva s toplotno črpalko.
Najbolj nas je skrbelo, da nizko temperaturni režim toplotne črpalke ne bo zadovoljil
naših zahtev po toplem domu, saj smo trenutno navajeni na nekoliko višje
temperature v prostoru, tam nad 23 stopinj v zimskem času. Na obisku smo se
prepričali, da nismo edini, ki tudi pozimi hodimo v kratkih majicah po hiši.
Toplotna črpalka zmore dovolj ogreti prostor, kljub temu pa strošek elektrike
samo za potrebe ogrevanja ne preseže 500 evrov letno. Poleg tega vse poteka
avtomatsko, zavzame zelo malo prostora v hiši in brez drastičnih posegov v
prostor zunaj hiše. Edini slabosti naj bi bile, da je črpalka pri izjemno
nizkih temperaturah, pod -25 stopinj celzija, energijsko bolj potratna in
glasna. Glede na pretekle zime in napovedi v prihodnje, me minus preveč ne
skrbi, črpalka pa bo pozicionirana za hišo ob kopalnici in kurilnici, kjer hrup
v teh izjemnih primerih tudi ne bi bil problem. No, tudi strošek investicije bi
lahko smatral kot slabost, a ker so prvi vložki povsod veliki in celo
primerljivi, izbire tako nimam. Sem pa preko Eko sklada upravičen do subvencije
in bom prejel 1.000 evrov nepovratnih sredstev.
Kurilnica je prvi popolnoma
končan prostor v hiši. Pred postavitvijo notranje enote toploten črpalke sem
pobelil stene in tla smo obložili s ploščicami. Kasnejša dela, ko je »peč« že
postavljena bi bila otežena ali pa v primeru polaganja ploščic pod notranjo
enoto črpalke celo nemogoča. Za postavitev zunanje enote smo zabetonirali
podstavek dimenzija 100 x 70 cm z 10 cm robom. Podstavek je postavljen na
drenažni pesek ob hiši, da kondenzirana voda nemoteno odteka in ne ledeni okoli
črpalke. Le ta potrebuje tudi električno napajanje in vodo.
Sama vgradnja toplotne črpalke in
vzpostavitev ogrevalnega sistema je z vidika naročnika relativno enostavna. Dva
mojstra sta toplotno črpalko pripeljala, zmontirala v prostor in na podstavek
ter povezala s talnim gretjem v enem dnevu. V popoldanskih urah smo že polnili cevi
talnega gretja z vodo. In že so se zavrteli ventilatorji v zunanji enoti
toplotne črpalke. Prvi zagon pomeni vzpostavitev procesa sušenja estrihov. Že
takoj na začetku mora toplotna črpalka pokazati kaj zmore, saj se temperatura
vode ogreje na 40 stopinj celzija in jo na tej temparaturi vzdržuje kar dva
tedna. Glede na to, da mansarda še ni v celoti izolirana, je delo odlično
pravila. Proces se je zaključil, zdaj hišo ogrevamo na zmernih 18 stopinj.
Prišla je že tudi prva položnica. V nastavitvi za sušenje estrihov je toplotna
črpalka porabila za 160 evrov elektrike.
Investicija v centralno
ogrevanje, ki zajema polaganje talnega gretja, nabavo toplotne črpalke, delo in
drugi drobni material je znašala slabih 10.000 € z DDV, od tega stane toplotna
črpalka 6.000 €. Po prejeti subvenciji bo pod črto še 1.000 € ceneje.
In prvič nas ne pogrejejo samo
stroški, ki jih imamo z gradnjo hiše. Zdaj za to poskrbi tudi centralno
ogrevanje s toplotno črpalko.
Komentarji
Objavite komentar