Ja, smo že tako daleč. V začetku
gradnje hiše, ko sem imel še polno glavo na prvi pogled večjih projektov, o
beljenju sten nisem niti razmišljal. To sem smatral kot delo, ki ga bom opravil
kar tako, sproti. Že takrat sem vedel, da bom to naredil sam, saj sem v manjšem
obsegu to že počel in se mi je zdelo, da vem kaj me čaka. Zdaj, ko sem se lotil
dela vidim, da hiše ne bom prebarval kar čez noč in da je dela precej. Je že
res, da bom prihranil pri denarju, bom pa potrošil kar nekaj prostega časa.
Ugotovil sem, da je izraz »beljenje«
zavajajoče poimenovanje za ureditev sten, kjer iz golega ometa do zaključnega
sloja dobimo končen izgled stene. Beljenje predstavlja morda samo 20 % dela in
glede na predpriprave je še najmanj zahtevno. Ko sem začel z beljenjem, sem bil
že na konju. Predpriprava sten in vsega okoli njih je tisto, kar je delovno
najbolj intenzivno, zahteva natančnost in vzame največ časa.
Še najlepši del je nakup
materiala in opreme. Za brušenje sten sem nabavil rotacijski brusilni stroj,
brusni papir in še nekaj manjših pripomočkov za brušenje. Nekaj orodja pa sem
že imel doma. Za stene sem uporabljal že pripravljeno maso za kitanje, kupil
sem tudi emulzijo in belež. Od opreme sem nabavil kakovostna velika valjčka,
mala valjčka, široka čopiča, odcedni mrežici, opažni trak in nekaj zaščitne
folije. Izposodil sem si gradbeni oder. Slednjega toplo priporočam, saj si ne
predstavljam obdelavo zgornjih polovic sten in stropov, če bi vso delo moral
opraviti na lestvi. Hiša je prazna, razen keramike ni ničesar, kar bi bilo
potrebno posebej zavarovati pred prahom in barvo. Le stavbno pohištvo bo treba
polepiti s trakom in preseliti kakšnega pajka.
Ometi na stenah so relativno
gladki, brez izboklin in špalete so še kar ravne. Nisem pretirano občutljiv na
nepravilnosti, zato sem se odločil da bom stene zgolj zgladil. Najprej sem se
lotil brušenja ometov. Čeprav so na prvi otip bili še kar gladki, se je po
brušenju pokazalo, da je le to potrebno. Odstranijo se drobna zrnca peska, ki
se trdno ne držijo stene. To bi mi otežilo kitanje sten in tudi več bi porabil
materiala. Vse stene in strop sem prebrusil strojno, vogale pa na roke.
Uporabil sem brusilni papir granulacije 60. Ne predstavljam si, da bi vse brusil
ročno, zato je bil nakup brusilnika dobra investicija. Po opravljenem brušenju
so bile stene že tako gladke (ne ravne), da sem razmišljal že o tem, da sploh
ne bi kital. Verjetno bolj zato, ker neke hude volje tudi ni bilo. No, vseeno
je odločitev padla, da kit mora biti.
Za oprijem kita in beleža je
potrebno ves omet premazati z emulzijo. Pomembno pri tem je, da je emulzija v
pravem razmerju zmešana z vodo in temeljito nanešena po vseh površinah. Še
posebej sem se potrudil z nanosom po kotih in vogalih. Kjer emulzija ni nanešena, se bo belež po več
kratnem nanosu zagotovo luščil. Emulzijo sem nanašal z valjčkom in širokim
čopičem.
Do takrat sem že 2 krat obdelal
vsak kotiček stene v hiši, vidnega napredka pa ni bilo videti. Od takrat naprej
pa je že bilo bolje, saj sem pričel s kitanjem. Najprej v »manj pomembni« sobi,
da sem se podučil in dobil v roke občutek. Ena soba sicer ni bila dovolj, sem
se pa trudil in kmalu spoznal, da so slikopleskarji premalo plačani. Težaško
delo v prisilni drži jemlje voljo, a vztrajnost je kmalu poplačana s pogledom
na pokitane prostore. Največ težav sem imel na vogalih. Narediti gladek, 90
stopinjski kot je umetnost, ki ga z nobenim orodjem nisem mogel narediti. Na
koncu sem gladil kar s prstom, višek kita pobral z lopatico in tako mi je
uspelo zagladiti vse vogale in kote po hiši.
Še od suhomontaže so bili
potrebni kitanja stiki med mavčnimi ploščami in med mavčno ploščo ter steno.
Najprej sem jih polepil z mrežico in jih šele nato pokital. Uporabil sem kit v
prahu, ki sem ga zmešal z vodo. Trudil sem se, da sem na stike nanesel toliko
kita, da sem pokril mrežico. Največji izziv so prestavljala strešna okna. Delo
ni toliko zahtevno kot je časovno potratno. Sicer pa vse vzame svoj čas. Pri
gradnji hiše sem se naučil, da ni vedno dobro preveč razmišljati o tem, kaj vse
je še pred tabo. S temeljitim delom, korak po korak se stvari premikajo naprej.
Ponovno je prišlo na vrsto
brušenje. Tokrat sem uporabil brusilni papir granulacije 120. Bolj fino
brušenje povzroča tudi več prašnih delcev v zraku. Kljub odsesavanju je bilo
prahu ogromno. Ravno zato je pomembno, da se pleskarska dela opravijo še pred
namestitvijo parketa. Tudi tukaj je brusilni stroj opravil svoje delo vzorno.
Dvomim, da bi lahko tako velike površine zbrusil ročno in tako natančno. Brušenje
območje strešnega okna, vogalov in kotov so še vedno v domeni zdaj že izšolane
roke in jih je mogoče obdelati samo ročno. Odločil sem se, da bom stene in
strop pokital samo 1 krat, razen mansarde, kjer stiki v suhomontažnem stropu
zahtevajo 2 kratno kitanje. Če bo potrebno, bom posamezne anomalije, ki se
pokažejo šele po beljenju ob pravi postavitvi luči popravljal kasneje. Parket
bo kmalu doma in ponovno je problem čas, ki je še ostal.
In že smo v ciljni ravnini. Samo
še zbelimo. Preden pa zmešam prvo kanto barve, je potrebno stene pripraviti.
Priprave zajemajo čiščenje prostorov. Prah, ki se je nabral od brušenja je
treba pomesti, z metlo je treba omesti tudi stene. Hiter pregled razkrije tudi
napake in luknje v stenah, ki sem jih na hitro tudi popravil. Pleskanja sem se
lotil v treh fazah, ki se med seboj razlikujejo po uporabljenem orodju. Faza
ena vključuje premaz beleža po vseh vogalov s čopičem. Morda imajo pravi
mojstri kakšen drug trik a v mojem primeru se je izkazalo za najboljšo rešitev
za temeljito opravljeno delo, da vse vogale premažem najprej s čopičem. V drugi
fazi sem vse manj dostopne dele in vse robove sten obdelal z manjšim valjčkom in
v tretji fazi preostanek sten in stropa z velikim valjčkom. Že pri prvem sloju
je pomembno, da je barva ravno prav gosta. 15 litrsko vedro barve sem razredčil
z eno plastenko (1,5 l) vode in jo temeljito premešal. Tudi nanos je pomemben,
barvo sem nanesel enakomerno, saj površno nanešene barve naslednji sloji barve
ne bodo prekrili in bo napaka vidna.
En sloj barve bo za začetek
zadostoval. V hiši se bo polagal še parket, kar pomeni, da se bo še brusilo.
Sledi še tudi montaža notranjih vrat. Ne vem točno, koliko bo še prahu zato bom
končne sloje barve nanašal čisto na koncu. Za zdaj bo to dovolj. Vsak košček
stene je bil do zdaj obdelan vsaj 5 krat, če sploh ne upoštevam čiščenja in
odstranjevanja prahu.
Na koncu pa še strošek beljenja.
Za enkratni nanos kita in beleža sem porabil 8 veder »hobukov« kita in prav toliko
beleža. Porabil sem dva koluta mrežice in žakelj kita v prahu. Valjčki in čopiči, mreža za odcejanje in še
nekaj drobnarij. Po ceni cca 20 € za belež in kit lahko na hitro izračunam, da
sem za ta material plačal 360 €. Strojček za brušenje je stal 70 € in je
odslužil svoj denar. Skupaj 430 € in če prištejem še vse pripomočke lahko
zaključim, da me je beljenje stalo cca 500 €.
Belež po hiši je narejen solidno.
Zagotovo bi lahko bilo boljše, ni potrebno biti strokovnjak, da bi našel napako
na steni. Hiter izračun, kjer bi ob ceni
5 € m2 za 600 m2 plačal 3.000 € (kitanje in
beljenje suhomontaže ne upoštevam), pokaže, da sem prihranil cca 2.500 €. Za ta
prihranek bom že kdaj našel čas in morebitne napake odpravil. Dokler bodo
otroci še majhni bo dela zagotovo še dovolj.
Do zdaj nisem imel najljubše
barve. Zdaj jo imam. To je bela in če je na moji steni enakomerno nanešena.
Komentarji
Objavite komentar