Z besedno zvezo »pametna hiša« se na googlu najde paleta oglasnih sporočil, ki nekako vsaka po istem principu ponuja celotno paleto svojega prodajnega asortimana, brez jasne razlage, kaj pametna hiša je. Najlažje se pojem razloži s primerjavo. Tako kot pametni telefon, ki ni nič druga kot telefon z mnogo dodatnimi aplikacijami, lahko tudi pametno hišo razumemo kot stanovanjski objekt z dodatnimi funkcijami. Lahko bi rekli, da že zdaj živimo v pametnih hišah in to že kar nekaj časa. Že če imamo centralno ogrevanje vodeno s termostatom, je to oddaljeno krmiljenje, ki ves čas nadzoruje temperaturo v prostoru. S tem so povezani prihranki, večja je udobnost bivanja. Navadnemu sobnemu termostatu lahko tako že zdaj pripišemo nekatere lastnosti, ki jih povezujemo s pametno hišo.
S prihodom interneta, povezljivostjo aparatov z internetom, brezžično komunikacijo in možnostjo povezovanja med napravami pa je pametna hiša dobila nov pomen. Razvoj tehnologije in vse večja težnja po varčnem bivanju je koncept pametne hiše dvignila na višjo raven. Pametna hiša ima vse večji pomen tudi pri zagotavljanju varnosti, udobju in praktičnosti. Ne le temperaturo, zdaj je z oddaljenim dostopom mogoče upravljati z vso hišno infrastrukturo z aplikacijo na telefonu. Elementi pametne hiše med seboj sodelujejo, si izmenjujejo podatke in nastavitve uporabnika. Kaj bi si lahko še sploh želeli?
Večja kompleksnost pa logično zahteva tudi več truda, ko želimo takšen sistem razumeti. Zdaj se ne ukvarjamo več samo z eno napravo, ampak več sestavljivimi moduli, ki skupaj tvorijo celovito uporabniško izkušnjo. Za upravljanje sistema (ne več zgolj aparata) je dobro razumeti nekaj osnovnih pojmov, ki se pojavijo pri integraciji pametnih elementov v hišo.
Brezžična tehnologija, v mojem primeru so to izbrani pametni elementi Fibaro, delujejo na principu brezžične komunikacije imenovane Z-Wave. Posamezni moduli komunicirajo s centralno enoto in obratno preko nizko frekvenčnih radijskih frekvenc. Ker je radio z nami že vsaj sto let, lahko iz prakse sklepamo, da ti valovi niso nevarni za zdravje. Centralna enota pa je povezana z internetom, da lahko z njo upravljamo preko aplikacije na telefonu ali tablici.
Pametne hiše zagotovo niso naša prihodnost, ampak že sedanjost. Vsi internetni in komunikacijski velikani, kot so Amazan, Google in Apple že imajo v naboru tudi svoje elemente za pametno hišo, kot so Google Home, Amazon Echo ali Apple HomeKit. Vse kar je doma povezano z internetom se že lahko poveže v sistem pametne hiše.
Preden pa se odločimo za pametno hišo je dobro poznati prednosti in slabosti. Čeprav morda ne toliko izpostavljena, je zagotavljanje varnosti in nadzora doma v času naše odsotnosti ena večjih prednosti. Puščanje vode, odklenjena vrata, požarna varnost in vlomi so najpogostejše nevarnosti, ki ogrožajo naš dom. S pametnimi elementi je dogodke možno preprečiti ali omejiti škodo. Pametne hiše so lahko tudi nadvse priročne. Ob prihodu domov se vam lahko odklenejo garažna ali vhodna vrata, prižgejo se luči, ogreje ali ohladi se bivalni prostor. Prednost pametnega doma je tudi prihranek merljiv v evrih. Ekonomska upravičenost mora biti kriterij za investicijo. Klimatiziranje prostora šele pred našim prihodom domov ali zalivanje zelenice le takrat, ko je to potrebno sta le dva primera, ko varčujemo z viri. Zagotovo pa je prednost pametnih domov tudi udobje, ki nam ga nudi. Sem lahko prištejemo vse prednosti do sedaj, kot tudi npr. upravljanje z žaluzijami, temnenje luči ali upravljanje z zabavno elektroniko.
Kjer so prednosti so tudi slabosti. Pametna hiša ni nobena izjema. Pri sprejemanju odločitve o integraciji elementov se pojavi vprašanje o vrednosti investicije. Ne stroška! Zavedanje, da se bo vložek povrnil v obliki prihrankov in višjega standarda bivanja je naložba v okolje in nas same. A kljub temu je to izdatek, ki ga moramo plačati. Druga ovira je lahko tehnološka kompleksnost. Zaradi vpletenosti več elementov nas lahko začetniško nerazumevanje in neznanje odvrne od nakupa. Čeprav majhna, a ne zanemarljiva je tudi možnost vdora v sistem preko telefona. Z dostopom do aplikacije lahko nepooblaščeni po želji manipulira s hišo in si pred odhodom iz našega doma preko aplikacije skuha še kavo. Po drugi strani pa imamo mnogi tudi dostop do bančnega računa preko telefona. Tukaj so nagrade za tatove še večje, pa nas to vseeno ne odvrne od spletnega bančništva. Z novimi tehnologijami prihajajo tudi novi riziki. Naša naloga je, da jih minimiziramo in da se zaščitimo v največji možni meri.
Pod črto, pametna hiša ni (več) bav bav. Morda v Sloveniji še nekoliko v povojih a nič manj zanimiva. Že čez nekaj let takšnih razlag verjetno ne bo več. Pametna hiša bo nekaj vsakdanjega in razumljiva vsakomur. Kot npr. radio. Si predstavljate, da bi zdaj nekdo na dolgo razlagal, kaj je radio? No, na Wikipediji bo razlaga še vedno na voljo.
S prihodom interneta, povezljivostjo aparatov z internetom, brezžično komunikacijo in možnostjo povezovanja med napravami pa je pametna hiša dobila nov pomen. Razvoj tehnologije in vse večja težnja po varčnem bivanju je koncept pametne hiše dvignila na višjo raven. Pametna hiša ima vse večji pomen tudi pri zagotavljanju varnosti, udobju in praktičnosti. Ne le temperaturo, zdaj je z oddaljenim dostopom mogoče upravljati z vso hišno infrastrukturo z aplikacijo na telefonu. Elementi pametne hiše med seboj sodelujejo, si izmenjujejo podatke in nastavitve uporabnika. Kaj bi si lahko še sploh želeli?
Večja kompleksnost pa logično zahteva tudi več truda, ko želimo takšen sistem razumeti. Zdaj se ne ukvarjamo več samo z eno napravo, ampak več sestavljivimi moduli, ki skupaj tvorijo celovito uporabniško izkušnjo. Za upravljanje sistema (ne več zgolj aparata) je dobro razumeti nekaj osnovnih pojmov, ki se pojavijo pri integraciji pametnih elementov v hišo.
Brezžična tehnologija, v mojem primeru so to izbrani pametni elementi Fibaro, delujejo na principu brezžične komunikacije imenovane Z-Wave. Posamezni moduli komunicirajo s centralno enoto in obratno preko nizko frekvenčnih radijskih frekvenc. Ker je radio z nami že vsaj sto let, lahko iz prakse sklepamo, da ti valovi niso nevarni za zdravje. Centralna enota pa je povezana z internetom, da lahko z njo upravljamo preko aplikacije na telefonu ali tablici.
Pametne hiše zagotovo niso naša prihodnost, ampak že sedanjost. Vsi internetni in komunikacijski velikani, kot so Amazan, Google in Apple že imajo v naboru tudi svoje elemente za pametno hišo, kot so Google Home, Amazon Echo ali Apple HomeKit. Vse kar je doma povezano z internetom se že lahko poveže v sistem pametne hiše.
Preden pa se odločimo za pametno hišo je dobro poznati prednosti in slabosti. Čeprav morda ne toliko izpostavljena, je zagotavljanje varnosti in nadzora doma v času naše odsotnosti ena večjih prednosti. Puščanje vode, odklenjena vrata, požarna varnost in vlomi so najpogostejše nevarnosti, ki ogrožajo naš dom. S pametnimi elementi je dogodke možno preprečiti ali omejiti škodo. Pametne hiše so lahko tudi nadvse priročne. Ob prihodu domov se vam lahko odklenejo garažna ali vhodna vrata, prižgejo se luči, ogreje ali ohladi se bivalni prostor. Prednost pametnega doma je tudi prihranek merljiv v evrih. Ekonomska upravičenost mora biti kriterij za investicijo. Klimatiziranje prostora šele pred našim prihodom domov ali zalivanje zelenice le takrat, ko je to potrebno sta le dva primera, ko varčujemo z viri. Zagotovo pa je prednost pametnih domov tudi udobje, ki nam ga nudi. Sem lahko prištejemo vse prednosti do sedaj, kot tudi npr. upravljanje z žaluzijami, temnenje luči ali upravljanje z zabavno elektroniko.
Kjer so prednosti so tudi slabosti. Pametna hiša ni nobena izjema. Pri sprejemanju odločitve o integraciji elementov se pojavi vprašanje o vrednosti investicije. Ne stroška! Zavedanje, da se bo vložek povrnil v obliki prihrankov in višjega standarda bivanja je naložba v okolje in nas same. A kljub temu je to izdatek, ki ga moramo plačati. Druga ovira je lahko tehnološka kompleksnost. Zaradi vpletenosti več elementov nas lahko začetniško nerazumevanje in neznanje odvrne od nakupa. Čeprav majhna, a ne zanemarljiva je tudi možnost vdora v sistem preko telefona. Z dostopom do aplikacije lahko nepooblaščeni po želji manipulira s hišo in si pred odhodom iz našega doma preko aplikacije skuha še kavo. Po drugi strani pa imamo mnogi tudi dostop do bančnega računa preko telefona. Tukaj so nagrade za tatove še večje, pa nas to vseeno ne odvrne od spletnega bančništva. Z novimi tehnologijami prihajajo tudi novi riziki. Naša naloga je, da jih minimiziramo in da se zaščitimo v največji možni meri.
Pod črto, pametna hiša ni (več) bav bav. Morda v Sloveniji še nekoliko v povojih a nič manj zanimiva. Že čez nekaj let takšnih razlag verjetno ne bo več. Pametna hiša bo nekaj vsakdanjega in razumljiva vsakomur. Kot npr. radio. Si predstavljate, da bi zdaj nekdo na dolgo razlagal, kaj je radio? No, na Wikipediji bo razlaga še vedno na voljo.
Komentarji
Objavite komentar