Ali je to res konec? Zadnji dve leti smo v družini imeli
samo en fokus. Hiša, hiša, hiša. Je bilo prav ali narobe, ne vem. Ni niti važno
in me niti ne zanima več. Večkrat sem fantaziral o trenutku, ko bo vse za mano,
jaz pa bom s pogledom na teraso pisal svojo zadnjo kolumno o gradnji hiše, v
kateri bom lahko vesoljni Sloveniji povedal, da živim v svoji hiši.
Od sanj na realna tla. Pri nas je bila selitev proces,
fizični in psihološki. Kljub temu da vsega pohištva nismo odpeljali in da smo
si pomagali tudi s kombijem, smo zadnji teden vsak dan pripeljali še vsaj en
poln avtomobil stvari. Včasih tudi dva in polno avtomobilsko prikolico.
Neverjetno, koliko vsega imamo. Hiša še ni popolnoma opremljena s pohištvom,
zato se sobe lepo polnijo s škatlami. Kolikor je mogoče, oblačila že
pospravljamo na končno mesto v omarah, kuhinjsko opremo v nove omarice in
živila na police v shrambi.
Kako smo se selili pa na Delo in dom >>>
Komentarji
Objavite komentar